Domačije, cerkve in gradovi

Tipično haloško in zagorsko bivališče je nekoč bila iz tesanih lesenih brun sestavljena hiša. Ponavadi je bila postavljena brez temeljev in naslonjena le na vogalne kamne. Mesto zanjo so vedno skrbno izbirali. Haložani in Zagorci so bili dolga stoletja bogaboječi in skromni ljudje. O tem pričajo številne cerkvice, ki so jih postavljali na najbolj izpostavljenih krajih. Iz gričev pa na pokrajino gledajo mogočni gradovi – Trakošćan, Borl, Mauretinci, Hamre in Pavlinski kompleks.

Tipično domačijo je danes zelo težko najti. Nekaj tipičnih domačij pa se je kljub vsemu ohranilo in so dober zgled za obnavljanje.

• Vukova domačija
  Lesena »cimprana« hiša z ognjiščno kuhinjo, sobo s krušno pečjo, balkonom in slamnato streho stoji na kleti, zidani iz kamna. Nastala je v osemdesetih letih 19. stoletja.
• Dominkova domačija
  Vsakogar začudi ta najbolj tipična panonska hiša, ki je stara že 300 let, pa njene iz lesenih brun sestavljene stene še vedno trdno stojijo. To so morali biti pravi tesarski mojstri, pa mojstri »cimpranja« in krovci, saj so takrat ponavadi bili vse v eni osebi.
• Po mnogih bregovih v Zagorju, posebno v Jamnem pod sv. Avguštinom, je še precej starih hiš, v katerih domačini še živijo. Mnoge stare zagorske hiše, kot na primer Banfićevo v Jarkih pri Cestici, pa že obnavljajo.
• V Marčanu in Vinici pa so nekoč zaradi bližine kamnoloma gradili kamnite hiše iz ročno žaganega kalcitnega kamna »vinecita«, ki je izredno mehak in obenem čvrst. Takšne hiše je mogoče videti v centru Vinice in v njeni okolici.

Na razmeroma majhnem haloškem območju je danes mogoče obiskati kar dve desetini cerkva in še kakšno ruševino povrh. Toliko sakralnega bogastva je težko na kratko opisati, zato jih bomo tu le našteli in predstavili njihove posebnosti.

• Zavrč
  Cerkev Sv. Miklavža, dekanijska in župnijska, prvič omenjena 1430., sedanja stavba iz leta 1670 s kvalitetno baročno opravo,
  Cerkev Device Marije, zavetnice splavarjev po Dravi, so zgradili 1538.
  Sv. Mohor na Turškem vrhu, 17. stoletje, poznogotski prezbiterij, odlična razgledna točka na državni meji,
  Cerkev Sv. Janeza – Gorenjski vrh, po domače Janž, 17. stoletje, baročna oprava
  Sv. Urban – razvaline poznogotske cerkve na Belskem vrhu (Vrbajnšak, 412 m n. m.), v 19. stoletju je cerkev uničila strela.
• Gorišnica
  Cerkev Sv. Marjete
  Stoji na domnevnem mestu nekdanjega rimskega svetišča, prvič jo viri omenjajo leta 1391. Sedanja neoromanska podoba cerkve je iz leta 1854. Med drugo vojno so jo Nemci minirali, domačini pa takoj obnovili.
• Cirkulane
  Cerkev Sv. Katarine ob potoku Bela je bila zgrajena okrog leta 1290 kot poznoromanska stavba, prva cerkev v notranjosti Haloz. Turki so jo 1532. požgali, domačini pa hitro obnovili. Pozneje so jo opustili in je danes prazna.
  Cerkev Sv. Barbare stoji na mestu, kjer so desetletje po turškem divjanju bili zgradili Barbarino kapelo, jo obdali z obrambnim zidom, potem pa 1674. kapelo nadomestili z današnjo cerkveno ladjo in ji 1750. dodali še 52 metrov visok baročni zvonik, ki je eden najvišjih in najlepših na Štajerskem. Pri zidavi cerkve so največ pomagali lastniki gradu Borl, grofje Sauerji, ki so pokopani v kripti cerkve.
  Cerkev Sv. Ane, Veliki vrh, božjepotna cerkev (26. julij) je bila zgrajena med letoma 1684 (ko so končali Barbarino cerkev v Cirkulanah) in 1699, kvalitetna baročna oprema s tremi oltarji mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa.
  Cerkev Sv. Elizabete v Pohorju, zgrajena pred 1673., razgledna točka.
• Zgornji Leskovec
  Cerkev Sv. Andreja, župnijska cerkev v Leskovcu, zgrajena pred letom 1545, večkrat obnovljena, bogato poslikana.
  Cerkvici Sv. Avguština in Sv. Magdalene, Velika Varnica, 504 m n. m., izjemen razgled na Haloze, Zagorje, Panonsko dolino, Pohorje in Slovenijo do Alp. Cerkev sv. Avguština je edina slovenska romarska cerkev, posvečena temu svetniku, zgrajena okrog 1800, iz istega časa je cerkev sv. Magdalene le nekaj korakov vstran, obe le nekaj metrov od državne meje.
• Videm
  Cerkev Sv. Vida
  Njeno jedro sega še v obdobje romanike. Sedanjo obliko je dobila že 1445. leta , gotsko jedro, barokizirana; oltar Sv. Roka je delo Jožefa Strauba.
  Podružnična cerkev sv. Janeza, nekoč je bila to kapela nekdanjega gradu Traun, Dravinjski vrh, romanska stavba, zgrajena okoli leta 1300, zvonik mlajši,v kapelo vzidanih več rimskih kamnov, najbolj znan je relief Ifigenijin beg s Tavride.
  Cerkev sv. Družine, Sela
• Podlehnik
  Cerkev Marije device vnebovzete je gotska arhitektura z zvezdasto obokanim prezbiterijem, obdali so jo z obzidjem za zaščito pred turškimi vpadi (že porušeno); do l. 1828 je bila župna cerkev, potem so sedež prenesli v cerkev sv. Trojice.
  Cerkev Sv. Trojice, Gorca, je mogočna baročna stavba iz leta 1654, glavni oltar je iz leta 1671. Ob cerkvi je minoritski samostan sv. Trojice iz istega obdobja.
  Cerkev Sv. Duha, Rodni vrh, iz leta 1662, s starejšim prezbiterijem iz 15. stoletja, razgledna točka.
  Nova cerkev Marija sedem žalosti Stanošina
• Žetale
  Cerkev Sv. Mihaela v Žetalah, gotska stavba iz 15. stol.
  Cerkev Marije Tolažnice na Brezju pri Žetalah, zgrajena 1716 – 1723, mogočna baročna stavba, orgle celjskega orglarja Frančiška Janečka iz leta 1763.
  Cerkev sv. Boštjana pod Resenikom iz leta 1414, posvečena zavetniku pred kugo in zgrajena v času razsajanja te bolezni.
  Cerkvica sv. Mohorja in Fortunata iz 15. stol., Kupčinji vrh
• Stoperce
  Cerkev Sv. Antona Puščavnika prvič omenjajo 1441. Prvotno gotsko stavbo so večkrat prezidavali. Kipi na glavnem oltarju iz leta 1750 so delo znanega Jožefa Strauba.
• Ptujska Gora
  Cerkev Marije Zavetnice s plaščem
  Kamniti relief iz začetka 15. stoletja v glavnem oltarju predstavlja Marijo z detetom, ki je pod svoj plašč sprejela in tako obvarovala množico resničnih ljudi takratnega časa. Izjemen gotski prostor in arhitektura, vrsta baročnih oltarjev, izjemna (baročna) prižnica, nekaj najlepših gotskih plastik in moderni vitraži – pojoča okna, ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška.
  Cerkev Sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja, Janški vrh, stoji na najvišjem delu tega kraja (462 m n. m), leta 1487 so jo razdejali Turki, razgledna točka.
• Majšperk
  Cerkev Sv. Miklavža
  je bila že sredi 13. stoletja župna cerkev. Sedanjo stavbo so zgradili 1639. in jo do danes večkrat prenovili.
  Cerkev Sv. Bolfenka, Jelovice, iz leta 1649, pred desetletjem obnovljena, odkrili poslikani leseni strop in freske.
• Lepoglava
  Župnijska cerkev Sv. Marije
  je izjemno gotsko in pozneje barokizirano delo cerkvene arhitekture; posebej je poznana po freskah najbolj znanega umetnika te vrste, pavlinca Ivana Krstitelja Rangera (18. stol.), ki je poslikal mnoge hrvaške cerkve. V turistični coni Haloze – Zagorje pa se z njegovimi umetninami ponašajo še kapelice Sv. Ivana v Gorici, sv. Jurija v Purgi ter Matere božje Snežne v Žarovnici in župnijske cerkve Blažene device Marije v Višnjici, Sv. Martina v Donji Voći in Sv. Bartola v Kamenici.
  Župnijski dvor v Lepoglavi
  Kapele
  Sv. Jurija v Purgi,
  Sv. Tomaža v Kamenici,
  Sv. Florijana v Zlogonju,
  Matere Božje Snežne v Žarovnici,
  Sv. Ivana na Gorici v Lepoglavi,
  Sv. Franca Ksavra v Donji Višnjici in
  Sv. Jakoba v Očuri
  Župnijska cerkev Sv. Bartola v Kamenici
  Kurija župnijskega dvora v Kamenici
  Župnijska cerkev Vnebovzetja Device Marije v Donji Višnjici
  Župnijski dvor v Donji Višnjici
• Cestica in Natkrižovljan
  Cerkev Sv. Barbare v Natkrižovljanu
  Eno najlepših razgledišč po haloških in zagorskih bregovih in dolinicah je pri Barbarini cerkvi v Natkrižovljanu. Od tam seže pogled do Varaždina, Donačke gore, na Varaždinsko in Ptujsko polje, po vinorodnih bregovih in reki Dravi. Cerkev je baročna, v njej je znana lesena pietà – Mati božja z mrtvim Jezusom v naročju – narejena po Michelangelovem vzoru in zrezbarjena iz enega kosa lesa.
  Legenda pravi, da na bregovih med dvema cerkvama Svete Barbare – te v Natkrižovljanu in one v Cirkulanah – raste najboljša vinska trta, ki so jo tu začeli gojiti že Rimljani. Po tej legendi so vino iz teh krajev pili v Rimu že v starem veku pred Kristusovim rojstvom.
  Kapela Marijinega vnebovzetja, Križanče
  Znana je kot Miklinova kapela, ki je zgrajena na gričku v Križančah. Zgradila sta jo Tomo in Ana Mikl poleg svojega vinograda leta 1872. Ker sta bila s Ptuja, sta posest prodala, kapelo pa sta predala kot filijalo župniji Natkrižovljan.
  Kapela Sv. Lovrenca, Lovrečan
  Kapela je zgrajena v baročnem stilu. Preurejena je bila leta 1678. Glavni oltar je nazadnje obnovil Miloš Hohnjec (Celje) leta 1921. Današnje orgle so bile nabavljene leta 1896 pri Höferreru in imajo 6 registrov. Kapelo krasi tudi sam položaj, saj je zgrajena na Lovrečan bregu, iz katerega je lep pogled na okoliške vasi in reko Dravo.
  Kurija župnijskega dvora
  Povzdignjenje Sv. Križa v Radovcu
  Najstarejši pisni vir župnijske cerkve je v Statutu Zagrebškega kapitola iz leta 1334. Cerkev Povzdignjenja Sv. Križa je bila dograjena leta 1753 na mestu stare kapele v Radovcu. Grajena je v baročnem stilu. Na pročelju je vgrajena stara renesančna bifora, nad katero so maniristično razporejene nipe za lesene kipe Jezusa in apostolov. Danes to niso več leseni kipi, ampak naslikani liki svetnikov. Cerkev se sestoji iz kapelice Blažene Device Marija, zakristije, ladje z glavnim oltarjem in cerkvenega zvona. Najstarejši inventar cerkve je krstilnica- kamnita posoda za blagoslovljeno vodo iz leta 1682. Cerkev bogatijo tudi mehanične Höfferrerove orglje nabavljene leta 1888, ki imajo 13 registrov.
  Spominska kapela žrtvam "križevega pota", Virje Otok
  Poleg grobišča tki. Pancerica (pancer graba) je domači mojster Ivan Hrnčić začel leta 1997 izgradnjo spominske kapele žrtvam križevega pota. 18. junija 2000 jo je blagoslovil naš škof Marko Culej.
  
• Vinica
  Cerkev Sv. Marka Evangelista
  Grobna kapela grofa Erdedy v Gornjem Ladanju
  Stebra
  Sv. Jurija v Dolnjem Vratnem
  Steber s sliko Utrujenega Jezusa v Dolnjem Vratnem
  
• Donja Voća
  Župnijska cerkev Sv. Martina
  Kapela Sv. Tomaža in Izidora
  Kurija župnijskega dvora
  
• Klenovnik
  Župnijska cerkev Sv. Trojstva
  Steber Sv. Ivana Nepomuka
  Kapela Sv. Vuka v Vukovoju
  
• Bednja
  Kapele
  Sv. Ivana v Trakošćanu
  Sv. Treh Kraljev v Meljanu
  Sv. Jožefa v Svetem Josipu
  Sv. Valentina v Vrbnem
  Steber s kipom Madone
  Kurija župnijskega dvora
  Župnijska cerkev Sv. Marije
  Župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla v Cvetlinu
  Župnijska dvor v Svetem Josipu
  
• Đurmanec
  Župnijska cerkev Sv. Jurija
  Kapele
  Kraljice krone v Gornjem Maclju,
  Blažene Device Marije v Hromcu in
  Gospe Lurdske v Goričanovcu
  
• Jesenje
  Župnijska cerkev Sv. Ivana Krstnika v Gornjem Jesenju
  Župnijski dvor v Gornjem Jesenju